Pepe ne ravna vedno tako z mano, kakor bi moral, vendar se mi je smilil, in sem si mislil, kako mu mora biti pri srcu ‒ mene bi bilo sram na cesto! Pa sem ga srečal in sem bil presenečen: imel je nov klobuk in v ustih smotko in široko so se mu režali zobje. Ton našega časopisja je žal jako oduren in me je pozdravil Pepe: »Servus, intelektualec!« ‒ dasi mu nisem bil storil nič zlega.