[ Slovenski narod, 15. januarja 1924 ] O baru in o Narodni galeríji Za božič mi je kupila ljubljena žena novo rogoznico pred vrata in sem že pozabil, koliko me je stala. Zdaj zopet sprejemam vsak dan od enajstih in pol do nič in pol in je moje skromno pero vsakomur na razpolago. Samo si ne morem kaj, da ne bi opozoril cenjenih posetov, da jim mora biti ena stran nepopisana ‒ to je takšen običaj pri vseh boljših novinah ‒ in vseskozi morajo biti čitljivi in jasni, da ne bo neljubih tiskovnih pomot in popravkov in drugih zmešnjav ‒ zmešnjave niso prijetne.