Vse bi ga bilo silno zanimalo in se niti ne bi bil bal, da se mu bo prehladila ‒ »notranja sapa« ‒ ta vrsta prehlada je bila njegova osebna posebnost ‒ in vse bi bil opremil s svojimi modrimi opazkami. Od pogreba smo se potrti vrnili domov, pa bi bil ded stopil z nami na čaj, da si ogrejemo prezeble ude, in bi moralo biti v dedovem čaju veliko sladkorja, in bi izjavil, da ne bo nič jedel, pa bi bil le jedel po malem in brez prestanka ‒ tako blaženo lepo mu je vse dišalo! Pri čaju pa bi prebiral došle sožalnice, tudi od sodne gospode jih je bilo mnogo: naš ded je bil dvainštirideset let trgovec, pa ni bil vsa leta ne enkrat tožen, on pa je v vseh letih tožil enega samega in še tistega na kontumac ‒ take trgovce čisla sodna gospoda!