Pa se vendar ne spominjam nikakršne okolnosti, iz katere bi se dalo sklepati, da je imel tudi le mrvico posluha. Vse bi ga bilo silno zanimalo in se niti ne bi bil bal, da se mu bo prehladila ‒ »notranja sapa« ‒ ta vrsta prehlada je bila njegova osebna posebnost ‒ in vse bi bil opremil s svojimi modrimi opazkami. Od pogreba smo se potrti vrnili domov, pa bi bil ded stopil z nami na čaj, da si ogrejemo prezeble ude, in bi moralo biti v dedovem čaju veliko sladkorja, in bi izjavil, da ne bo nič jedel, pa bi bil le jedel po malem in brez prestanka ‒ tako blaženo lepo mu je vse dišalo!