Pišeš v Beograd odvetniku, naj intervenira: to in to bi rad zaradi koncesije, zaradi sekvestra, zaradi dobave, česarkoli ‒ in vprašaš, kolikšna bo taksa. Pa ti jadrno odgovori odvetnik, da znaša taksa dvajset hiljada ali petdeset hiljada ali petsto hiljada, ali milijon ‒ to so lepi novci in ne veš, ali je taksa res tolikšna, ko je zakon nepopoln in je ni notri. In tudi pravilnik ne pove, kako je plačati to takso, ali v biljegih ali v delnicah ali v gotovini in ali je treba, da jo plačaš iz rok v roke ali v kuverti ali v cigaretni dozi.