Našla sta ga v gozdu pod široko smreko ‒ spal je, še je bil živ. Ogrela sta ga s svojimi poljubi in v žepu je imel šop bankovcev: po volji ljubega Boga se je bila pisateljska nagrada iz žepa morilčevega preselila v njegovega, in kakor vemo: pisateljske nagrade so silno bogate. Tako se konča ta božična povest veselo in to je prav in je všeč tudi meni, ker imam deco rad.