Planila sta kvišku ‒ pogrešila sta Tončka, hitela sta za njim po drobnih njegovih stopinjah. Našla sta ga v gozdu pod široko smreko ‒ spal je, še je bil živ. Ogrela sta ga s svojimi poljubi in v žepu je imel šop bankovcev: po volji ljubega Boga se je bila pisateljska nagrada iz žepa morilčevega preselila v njegovega, in kakor vemo: pisateljske nagrade so silno bogate.