Najprej bi asfalt poškropili z mestnim škropilnim vozom, da bi bil bolj polzek. V radiu bi se jako dobro slišalo škropljenje in bi lahko katera dama zavpila, ker so jo poškropili po nogavicah. Potem bi pripeketal konj, drselo bi mu, lovil bi se s podkovanimi kopiti ‒ tof, tof ‒ tof, tof, tof ‒ in bi telebnil in bi se čula razburjena kletvica voznika in švrkanje biča; oboje šteje za preizkušeno prvo pomoč, kadar konju spodrkne.