Zlasti smo pogrešali staro, jako ugledno leseno nogo. Tretjemu nadstropju je še bila kos: vsak petek je skromno pozvonila, potem se je usedla na stopnico; za dinar se je zahvalila z očenašem, za kompletno kosilo z rožnim vencem. To molitev sedaj močno pogrešamo med svojimi dohodki za oni svet in nam je jako žal lesene noge.