Okoli njih so stali možje, preudarno so pljuvali okoli sebe in so pritrjevali nekateri: »Živio škof Hren!«, nekateri: »Živio Primož Trubar!«, in je bilo veselje gledati zavedni naš narod. Pa se je zgodilo, da se je prvi mož s krepelcem umaknil krepelcu svojega političnega nasprotnika in je ob svojem umiku stopil na nogo somišljeniku, ki je stal za njim in z živahnim zanimanjem opazoval politični boj. Pa ni bil somišljenik s pohojeno nogo figa mož, nego je bil značaj, ki se ni dal teptati nikomur in tudi ne škornju lastne stranke.