Še več pa je storil za nravstveni preporod slovenskega ljudstva, in to je tisto. Brez ozira na trud in stroške je neizprosno vihtel zmagovito zastavo zoper razuzdane plese. Niti se ni ustrašil mokrih hlač, nego se je zgodilo prvo nedeljo v juliju l. 1547., da je sredi iz pregrešnega rajanja pograbil Uršo Šeferco, ki je bila razvpit ljubljanski predpasnik, jo zavrtel po bregu in posadil noter v Ljubljanico, da si ohladi zanikrno kri.