»Hvala, hvala!« se je s tresočimi se ustnicami zahvaljeval gospod profesor in se vljudno opravičeval, da ni kriv, da imajo tako visoki gospodje sedaj z njim toliko opravila. Še nekaj je imel dobri gospod profesor na jeziku, pa ga je zmedel nesrečni gumb, ki se je bil nagajivo zopet izmuznil iz objema zakonite mu gumbnice in ga je bilo treba zapeti. Gospod profesor je hitel in ga zapel.