Sveta jeza je prijemala preprosto ženo: kako zanikrna je naša domovina, ki bolj skrbi za nespametno živino, da se ji zboljša pleme in reja, kakor za svojo mladino! Koprnela je v pravih vicah, molila Boga in prosila prijaznega gospoda Kobilico za svojega fanta ‒ v ta dva je še imela zaupanje. Pretekla sta dolga dva meseca ‒ še dve pismi je medtem dobila od Stanka, polni sta bili obupnih prošenj ‒ potem ji je prinesel nadstražnik veselo novico, da se Stanku bliža ura rešitve.