Tudi Stanko mora na Reko ‒ tam je morje, tam so ladje, vsake vrste ljudje! Pozabil je na vso grozo pretekle noči, na kes in obljube, zmagala je lahkomiselnost ‒ zastonj je bil ostri opomin, ki mu ga je poslalo nebo. Šel je na vlak in se brezskrbno vesel odpeljal na Reko.