Tačas se ga je oklenila okoli vratu in mu prav tiho, prav tiho dahnila v uho: »Odpusti!« Odpustil ji je s poljubom in z roko v roki sta se vodila po sobi in govorila o boljši bodočnosti; in Jerajeva se je v solzah nasmejala in ni ji dalo miru, da se ne bi pobahala; pokazala je svoje žuljave roke. Jeraj se je spomnil in šel po Milana, ki ga je bila preudar na Jera pridrževala v kuhinji, pa ne brez težave.