Od tedaj je prejemal vsak drugi dan poročilo, kako mu okuša žena trdo kmečko življenje in kako postaja bolj in bolj mehka in bi se že rada vrnila k njemu, le sram jo je ‒ on bi moral priti ponjo! Pa se mu je zdelo bolj prav, da tega ne stori ‒ sama je šla, sama naj pride! ‒ in tudi tast je bil tega mnenja. Bodočnost je bila še negotova, ali nekaj mu je bilo jasno: sukati se mora bodočnost okoli otroka ‒ ali z ženo ali brez žene!