Z Bogom!« Nanča je zastonj čakala poklona, in ko so se za Jerajem zaprla vežna vrata, je povedala svojo sodbo: »Tako, ošabni znamo tudi biti! Če ni zanj, naj si pa prebere, kar odpovem mu kvartir.« »Ta se že tako izseli ‒ brez vaše odpovedi,« je odgovoril Pirc. Nanča je zazijala: »Kako se bo selil, ako mi ni odpovedal?«