V Gradiški smo vedeli, čemu delamo ‒ služili smo denar. Od kraja bolj malo, po štiri krone na mesec; pa sem kmalu prišel v prvi razred ‒ salamiš! na ovratniku sem imel črne našive, kakor sarža pri vojakih ‒ in sem služil po deset kron na mesec. Radi so me imeli, prosil sem pri raportu, da me dajo v kuhinjo, pa sem bil koj uslišan.