Mici je sedela pri oknu in ni mislila čisto nič; redka in občudovanja vredna je ta sposobnost, toda Mici jo je imela, znala je celo spati z odprtimi očmi. Iz las je potegnila iglo, dregala si z njo po zobeh in jo brisala v mizni prt, kajti snažnost ni bila ravno najodličnejša njena lastnost navzlic štirim tako imenitnim oboževalcem in rdeči petlji v laseh. V tem njenem počenjanju je niti ni motil gost, ki je vstopil pri stranskih durih.