In kakor se to rado dogaja, hkrati se je tudi v vseh drugih glavah zasvitalo kakor od razodetja. Le nedolžne Slavice se duševna napetost trenutka ni globlje doteknila, nego da jo je gnalo prekiniti pomembni molk z vprašanjem: »Gospod Kregar, en štefan?« Kregar je odgovoril: »Le prinesi, da ti ne bo treba vedno letati!«