Obrisala si je solze, poljubila božajočo roko, mož je sedel poleg nje na rob divana, in je rekla: »Saj imaš prav, ata. Kolikokrat sem že sama to premišljevala, podnevi in ponoči, pa nisem nič rekla, da bi ti ne bilo hudo. Čakala sem, da sam ukreneš kakor prav.