Mama je pogrnila časopis tja po kolenih, porinila si je očala na čelo, malo globlje je zasopla in se ni genila in tako je bilo videti, da je že pričakovala ta trenutek. Podržaj je stopal po sobi, gladil si je čelo in sive lase in je govoril: »Doma tiči, leta mu teko, tukaj si ne pomaga do cilja. Ali ga pošljeva na Dunaj, da skonča visoko šolo, ali pa ‒ ali pa se mora ozreti po drugem poklicu.