Notar pa ‒ nak, kako je ta človek premeten ‒ hitro prevrne svoj polni kozarec po njeni obleki, ravno v naročje se ji je izlilo ‒ pa je bila jeza pogašena. Tako se je delal, kakor da se mu je po nesreči pripetilo, ali jaz sem na tanko videla. Spravil jo je domov, da se preobleče, pa je prišel nazaj brez nje in bil prav dobre volje.«