Dr. Košir je pomilovalno pogledal razburjenega prijatelja, potem je pa rekel z vso resnobo, ki je je bila zmožna hinavska njegova duša. »Veš, prvi hip se mi je videla tvoja ideja o naravnem zakonu kriminalitete res nekoliko čudna. Nocoj pa nisem mogel spati ‒ zvečer ne smem jesti omlet ‒ pretežke so za moj želodec ‒ pa sem premišljal to stvar in zdaj se popolnoma strinjam s tabo.