Oba sta takoj zapazila pomoto, pa potem je kar tako ostalo in skoraj bi bila pri kapljici »včeraj nastavljenega« ‒ ta »kapljica« je bila precej obilna ‒ pozabila na narok in na sodnijo. Sodniku Kvedru se je zazehalo, vzdihnil je in pričel: »Torej: Smerajec in Civha ‒ motena posest! Ne poravnata se tako ne, škoda besedi!