In Smerajcu je tako kazalo, da tudi ni zanikal tega vprašanja in še so pili in še so trkali in pripetilo se je, da sta dolgoletna sovražnika trčila ne le z »Zlatim volkom«, ampak v naglici tudi drug z drugim. Oba sta takoj zapazila pomoto, pa potem je kar tako ostalo in skoraj bi bila pri kapljici »včeraj nastavljenega« ‒ ta »kapljica« je bila precej obilna ‒ pozabila na narok in na sodnijo. Sodniku Kvedru se je zazehalo, vzdihnil je in pričel: »Torej: Smerajec in Civha ‒ motena posest!