nova beseda iz Slovenije

Fran Milčinski: Igračke, poved v sobesedilu:

V drevoredu ni bilo videti duše. Bližnja električna žarnica je svetila tako klavrno kakor tleči konček vlažne viržinke ‒ mojega srca se je polotila nekaka neznana milina ‒ prevzelo me je sentimentalno sočutje s tem neumnim otrokom na moji desni strani ‒ dotaknil sem se rahlo s prsti svoje desnice njenega vratu, hoteč prisloniti njeno glavico na svoje prsi in ji pritisniti pomirljiv očetovski poljub na nedolžno čelo, ‒ ali ne zasuče ta spak malo svojo glavo tako, da se nenadoma znajdejo moje ustnice ji pod noskom na njenih in je brez moje krivde izgubil poljub devetdeset odstotkov očetovskega značaja ter se mi je isti hip rodila misel, da bi bilo res odveč, če bi se ta »otrok« še hodil učit »kuševanja«. Mešanih občutkov poln sem stopal nem poleg nje, ki je vzdihnila »Jakob!« ‒ vrag vedi, kje je izvohala moje ime ‒ in se tesno oklenila moje roke.


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA