Mož mi je bil poprej zelo naklonjen: po štirikrat na leto mi je čestital za god; moje neliterarno ime je namreč Janez; ker pa ni vedel, kateri Janez je moj patron, čestital mi je zaradi večje gotovosti ob godovih vsakega svetnika tega imena. Seveda sem se mu primerno revanžiral, voščeč mu po trikrat novo leto: v začetku sezone, ob koncu leta in o veliki noči. Bil je najvljudnejši Jugoslovan tostran Sotle!