V ta namen sem si že pred leti preskrbel primeren govor, in ker je dovolj ugajal, ga vsako leto kar ponavljam; kaj bi ‒ saj drugi go vorniki tudi vedno isto mlatijo! Moj govor je torej tak, pripominjam pa zaradi lažjega umevanja, da je šaljiv: »Dokaj slavna gospoda! Skoraj nisem vreden tolike slave za tako skromno zaslugo, kakršna je moj god.