Tako je torej zdelala tega veleplaninca že kratka včerajšnja pot iz Trebnjega v Mirno, čeprav je imel lepo okovane čevlje na nogah, zanesljivo gorjačo v roki in polno škatlo vazelina v žepu! Sonce je pripekalo in, ker je bilo mnogo gostiln ob cesti, smo bili močno žejni. Janko se je samaritansko pečal z Vatroslavom, mu nasul pest mentolnih lakric v usta in ga vadil piti po »furmansko«: v čašo naliješ pol vina, pol slatine, primeš čašo z levico, jo pokriješ z dlanjo desnice, udariš z njo ob koleno, a ko vzkipi, jo hitro izprazniš.