Zaradi vlačugarja zamuditi zadnji blagoslov nikakor ni kazalo pobožnemu Bobku, pa je kar na stopnicah s prstom zaporedoma pokazal na možakarje in razglasil: »Tri dni, pet dni, sedem dni! Führen Sie nur hinauf, wird Diurnist Urteil machen!« ‒ in vse je bilo v redu in Bobek je lahko še pravočasno prišel k »zadnjemu blagoslovu«, ki so poučeni krogi trdili o njem, da se zanj ni delil v šentjakobski cerkvi, ampak pri »Zlatem sodčku«. Ta pojasnila so me pomirila in brez strahu in dvornov sem sledil sodniku, ko me je ob štirih popoldne pozval v razpravno sobo.