Pa je napravila s sončnikom v cestni prah svoj monogram in izjavila: »O ... « in »sploh ... « in da je jako ... in da mora zopet domov. Naklonjeno je prikimala gospodu Šiplju in nesla svojo zanimivo osebnost na klop pred Menartovo hišo. Tako sta ji enolično potekala in potekla drugi dan in tretji in zbujalo se ji je domotožje po Ljubljani in po ljubljanskih živih in neživih ugodnostih.