Gospodična Mici pa je sedla pred hišo in se skušala sprijazniti z najmlajšim, s Cekom, ki jo je hodil kukat pri vežnih vratih; klical jo je: »Gospodična Mici!« ‒ čim pa se je ozrla, ji je hitro pomolil jezik in smuknil nazaj za duri. Pa se gospodični Mici ni zdelo vredno, kazati zamere. Vrnivši se iz hleva, je gospodar oblekel suknjič, ki je visel ob hiši na oknu, in si odrgnil škornje ob travo.