Imela sta otrok, kakor če beraču s česalom greš skoz lase, pa se nista kaj prida brigala zanje. Le včasi sta jim prinesla od kake strani kos kruha ali par krompirjev v svoj brlog v občinski bajti, drugače so nebogljenci pač živeli pri tisti hiši in tisti skledi, kateri so bili najbolj blizu, kadar je bil čas južine ali večerje. Ta Rabuza je torej služil takrat pri Smuku.