DRUŽINA BREZ SRCA Ponoči se je bliskalo in grmelo, z dnem je nehala nevihta, ni pa nehal dež, ki je enakomerno in vztrajno padal na žejno zemljo in se ni kaj pripravljal, da se umakne boljšemu vremenu. Toda zaradi dežja ni bilo nič manj dela. Že navsezgodaj so zapeli na podu cepci in so neumorno peli svoj starodavni kanon: »Pikapoka pikapoka pikapok pikapok ... «, popoldne pa je pred podom pod napuščem pričela zveneti in klopotati še čistilnica in je bilo dela za vse roke.