Mladi grešnik je s priznanja vredno pozornostjo užival moje besede. Ne rečem, da mu je bil baš do pičice jasen njih pomen, vendar vobče njih blagoglasje in vzneseni poudarek nista docela zgrešila cilja: nabiral je ustnice, da mu je kolebal položaj med smehom in jokom. Tačas pa se je zgodilo, da se je nekaj drobnega, toplega pritisnilo obme, me pobožalo po licu in mi zašepetalo na uho: »Naj bom pa jaz tvoj morski strahek.«