‒ Kako lepa prilika bi se nudila občinskemu svetu, da v priznanje zaslužnega mojega četrtstoletnega nedelovanja na področju poezije imenuje mene za častnega meščana, ulico pa po meni. Toda nikar ne v Vodmatu, ki se mu ulice že kar cede od literature; rajši tam kje v neoporečnem Krakovem ali Trnovem, med vrlim krompirjem in krepostno solato, sredi možatih zeljarjev in neustrašnih ribogojev. Pevsko društvo bi mi lahko priredilo podoknico z lampioni in s pijačo in še bi se našli spretni kremplji, da v naklonjenem podlistku opozore javnost na omenjeno mojo zaslugo.