Ne le enkrat, vsaj za trikrat lahko prisežem, da sem jo videl na lastne oči, ko jo je pritisnila k ušesu, poslušala in potem navila. In potrdim, da jo je navijala na pravo stran, zakaj prvič je jako izobražena, govori francoski, žal da nima s kom ‒ in drugič sem se tudi sam šel prepričat za njo. Ura je bila torej odslej navita.