Pokimala je, obrnila nam hrbet in nas milostno odslovila. ‒ Naše geslo je: »Vztrajati!« ‒ pa sem vztrajal. Dan za dnem sem prihajal rano v jutro pred skladišče in čakal do večera; kosilo sem si jemal s sabo v papirju, da se mi ne pripeti, da zamudim pravi trenutek in bi me bridki očitki preganjali vse žive dni.