Izpraznila se mu je četrt, izpraznila čaša, tedaj se mu je izvil iz prsi globok vzdih: »O, domovina,« je dejal, »ti si kakor nov škorenj: lepa si za oko, ali prizadevaš bolečine!« Želja me je bila, ga potolažiti. Rad bi mu bil natočil iz svojega, toda nisem vedel, ali smem.