Ohranila je kronika imena uglednih meščanov, ki so, pokoreč se glasu svoje vesti in v večjo božjo čast, celo sami ovajali svoje soproge zaradi zlodejskega čarovanja. Pa so tudi iz okolice, iz bližnje in daljne, dohajali zakonski možje z enakimi bogoljubnimi težnjami in je bilo dokaj prometa pred sodnikom in po štacunah in krčmah, pa tudi obilo novih porok se je praznovalo, ko je potekala prizadetim vdovcem doba žalovanja, in so se praznovale poroke po starodavnem običaju ob obilnem jelu in pilu s trobento in basom in so bili Krčani zadovoljni s položajem. In še razodeva kronika, da so bile v onih časih tako meščanske gospe kakor daleč naokoli tudi kmetske ženice, kar jih še ni bilo zapadlo grmadi, vobče izredno ljubeznive s svojimi soprogi.