Zagomazelo mi je po rokah in životu in ‒ kdor misli, da pride sedaj tolovajska dogodivščina, se jako moti. Ampak mi je zagomazelo tudi po vratu, nehote mi je roka segla na vrat, Bog svojih ne zapusti in sta mi palec in kazalec prijela nekaj drobnega, mehkega. Stopil sem k oknu in pri svitu zvezd razločil, kar sem itak že slutil in kar bodi povedano brez olepševanja in poezije: med prstoma sem tiščal stenico.