Prostora je bilo tedaj v izobilju, pa si je vstopivši gospod vendar izbral sedež baš v mojem koncu, s svojim kolenom nasproti mojemu. Izredno prijazno se je useknil in odkašljal, dal duška svojemu vsesplošnemu zadovoljstvu še z rahlim žvižgljanjem, in ko je tako na neprisiljen, zahtevam dobrega tona docela ustrezajoč način ustvaril ugodno razpoloženje za razgovor, mi je segel v roko in z vljudnim naklonom razodel, da je poverjenik ‒ imena nisem razločil. Poverjenikov je vsake vrste.