S seboj pa je imel težko sulico ali helebardo, nič dobrega ni obetala Cefizlju. Pa ni bil Cefizelj svoj živ dan hodil po oni hosti niti ni oni dan imel kaj iskati ondi in kakor je policaj napenjal oči, Cefizlja ni uzrl ne lasu njegovega, ne nohta, niti ne sence njegovega lasu ali nohta. Pač pa je iznenada zagledal medveda ‒ kakor strela je šinila mrcina mimo pa je policaju zatrepetalo srce globoko noter v škornje, vnete za butalski blagor.