Opoldne imata meso, lepo meso, od kite meso je prinesla od mesarja, no večerja ‒ kaj bo z večerjo?«
»Večerja ... hm ... večerja ... take potrate že nisem navajen,« sem dejal s težkim srcem in nerade so se besede valile izmed zob. Damjan me ni pogledal po božje.