Samo soglasje in ujemanje sem zlival med dve duši, meni že nekoliko znani, in Damjanu ni bilo treba priganjati moje domišljije z oslom in hudičem. Žel sem pohvalo in honorarje. Čim manj je bilo črt na vratih naše sobe, tem mirnejši je postajal Damjan; čim bolj se je bližal svojemu prvotnemu kmetiškemu stanu, tem prijaznejši je bil z mladimi tovariši, ki še niso imeli svoje pratike na vratih.