»Izpustiva rajše bridko sabljo ‒ sem rekel ‒ ž njo očetu ne smeš žugati, ker zanj je ne nosiš, ampak ti mu mirno povej, kar moraš. Opomni ga zlepa, da je star, da ima otroke, zate naj skrbi in pa zveličanje svoje duše naj se pobrine. Tudi lahko pristaviva, da za vse to ne bo mogel skrbeti, ako si nakoplje na glavo žensko, ki ga bo noč in dan jezila in psovala.«