To je bilo takrat, ko je stopil Jurij, ki se je že naveličal gimnazijskih klopi, v kadetnico. In tako se je prigodilo, da se je sin priril med gospodo in da je, kar ni usojeno vsakemu, z neznansko hitrostjo slekel kmetiško suknjo in vse, kar visi ob njej. Komaj se je dobro ogrel v vojaški obleki, je že rekel materi, da ni več Jurij, ampak Žorž, in si je prepovedal to kmetiško poimenovanje.