Ko sem dvignil proti večeru trudno glavo, zadonela je na dvorišču pesem dragoncev: »Ne umru na slami, ja umru na polí; a ked spadnu s kona, šavlenka zazvoní.« Pesem me je zvabila k oknu in v trši sklad je zravnala strune moje duše, ki so jih bile že razmehčale priče okrutne smrti. Koliko mladega življenja zahteva sedanji sestav človeške družbe in vsem, ki poznajo človeško naravo, se zdi nemogoč kakšen drug sestav, ki bi zahteval manjših žrtev.