Neko popoldne sem naletel v kotu arhiva na kopico višnjevkastih listov v velikosti stotakov, povezanih v majhne snopiče; vsi ti snopiči so bili zopet trdo vezani v debelikasti snop. Za prevezo je bila zataknjena papirnata tablica in na njej je stalo z debelim podčrtkom pisano: Mrtvaški listi začasne budapeštanske vojaške bolnice iz leta 1849. Odpiral sem snopiče in čital list za listom.